Zgodovina petja
Nekateri trdijo, da je možno, da so ljudje prej peli kot govorili. O petju v prazgodovini ne vemo veliko, obstajajo pa dokazi o zgodnjih civilizacijah in njihovih kulturah, ki opisujejo tudi petje. V srednjem veku je bilo petje pomemben del bogoslužja. Pelo se je enoglasne gregorijanske korale in doživelo razcvet večglasja v motetih ter posvetnih madrigalih. Madrigali so bili prva oblika popularne glasbe. V renesansi se je začelo tudi bolj resno šolanje pevcev v samostanih.
V obdobju baroka je petje prešlo v gledališče. Razvila se je opera in razbohotilo se je pevsko izobraževanje. Z romantiko so postali pomembni samospevi, utrdilo se je operno petje, znanstveno so obravnavali ljudske tematike ter zbirali ljudske pesmi in običaje.
Različne pevske šole so se začele pojavljati v Italiji konec 16. in v začetku 17. stoletja. Od tu izvira t.i. lepo petje (belcanto). Kasneje so se formirale šole tudi v Franciji in Nemčiji. Na njihovo delovanje in razvoj je vplival razvoj znanosti in vedno bolj kompleksna literatura. Ta je od pevcev zahtevala izpopolnjevanje tehnike, vedno večji obseg, jakost in izpovednost glasu.
Priporočljiva starost
Posebnost petja je, da mladostniki začnejo z učenjem petja praviloma po končani mutaciji. Pri petju je pomembna biološka zrelost vokalnih organov. Temu je treba prilagoditi trajanje in intenziteto izobraževanja. Dekleta, za katera ocenimo, da je glas že dovolj zrel in v njih vidimo pevski potencial, lahko pričnejo z učenjem že bolj zgodaj, t.j. okoli 13. leta. Fantje običajno začnejo kasneje.
Predmetnik
Trajanje programa
Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč značilnosti petja skozi zgodovinska glasbena obdobja.
Učenje petja traja 6 let, in sicer 4 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 4. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.
Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.
Namen in cilji poučevanja
Ob koncu šolanja učenci pridobijo dovolj ustreznega znanja in izkušenj, da lahko nadaljujejo s samostojnim nastopanjem ali sodelovanjem v različnih glasbenih zvrsteh in skupinah.
Namen in cilji poučevanja so:
- osvojiti osnovne značilnosti vokalnega aparata,
- negovanje naravne in neprisiljene pevske drže,
- utrjevanje vaj za krepitev elastičnosti mišic dihalnega sistema,
- obvladovanje tehničnih in muzikalnih prvin,
- razvoj osebnega glasovnega obsega,
- razvoj in obvladovanje jasne vokalizacije ter artikulacije,
- odkrivanje in osmišljanje ustrezne interpretacije besedila,
- spoznavanje stilne interpretacije,
- teoretično in praktično odkrivanje koncertnega, opernega repertoarja ter sodobne pevske literature,
- spodbujanje javnega nastopanja, socialne interakcije in empatije,
- spodbujanje vseživljenjske soudeležbe pri glasbenih aktivnostih,
- vključevanje v komorne sestave, zborovske sestave in druge zasedbe v širšem okolju.
Materialni stroški šolanja
Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.
Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok