Zgodovina pozavne
Pozavna izvira iz Azije in spada med najstarejše inštrumente. Dokazano je, da je njen pratip obstajal že v predzgodovinski dobi. Hebrejci so ga imenovali hazozeroth, lndusi karana in Rimljani bucina oz. tuba directa. Uporabljali so jo v religiozne namene in pri vojaških slovesnostih.
Prvi dokazi o obstoju srednjeveške, nato renesančne pozavne so nekje iz leta 1460. Nastala je iz trobente, na kakršno so igrali potujoči glasbeniki minstreli, in hitro našla prostor v cerkveni glasbi, saj je bila s svojo zvonkostjo zanjo zelo primerna. V tem obdobju, med 14. in 15. stoletjem, se je pozavna najbolj preoblikovala in razvijala. Glasba za pozavno je vrh dosegla okrog leta 1600 v Benetkah v čudovitih canzonah, ki jih je za cerkev sv. Marka pisal Giovanni Gabrieli.
Domovini sodobne pozavne sta Italija in Nemčija. To dokazujeta obe imeni trombon in pozavna. Njena današnja oblika je nastala v 19. stoletju.
Danes najpogosteje videvamo altovsko, tenorsko in basovsko pozavno. V orkestrih se pogosto pojavlja kontra basovska pozavna, za izvajanje »stare« glasbe pa tudi baročna pozavna.
Priporočljiva starost
Za začetek učenja pozavne priporočamo starost od 9 do 18 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se ta starostna meja lahko tudi zniža. Eden izmed ključnih dejavnikov za igranje trobente so zobje. Pomembno je, da ima otrok že stalne sprednje zobe. Če je otrok še premajhen in so njegove roke še prekratke za doseg vseh leg, metode učenja in velikost pozavne prilagodimo otrokovi velikosti.
Predmetnik
Trajanje programa
Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.
Učenje pozavne traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.
Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.
Namen in cilji poučevanja
Učenci se oblikujejo v vsestransko razvito osebnost s pozitivnim odnosom do dela in umetnosti ter potrebami po izpopolnjevanju.
Namen in cilji poučevanja so:
- spodbujanje ljubezni do glasbe, tako do izvajanja, kot do poslušanja,
- razvoj izvajalske spretnosti, koordinacije rok in jezika,
- spoznavanje pravilnega dihanja in doživljanja ritma v glasbi,
- razvoj kognitivnih in fizičnih sposobnosti,
- se naučiti oblikovati ton in zanj skrbeti,
- spoznavanje literature za pozavno in zgodovinskega razvoja,
- utrjevanje koncentracije pri javnem nastopanju,
- vključevanje v skupine in različne zasedbe v šoli,
- oblikovanje socialne interakcije in empatije,
- predstavitev možnosti vključevanja v ljubiteljske pihalne in simfonične orkestre ter druge zasedbe v širšem okolju,
- učenci se lahko kasneje usmerijo v določeno zvrst.
Materialni stroški šolanja
Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.
Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok
Izposoja inštrumenta
Šola učencem začetnikom omogoča izposojo inštrumenta, primernega njihovi velikosti. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta.
Prispevek za izposojo inštrumenta na leto: 120,00 eur
Prispevek se poravna v dveh obrokih, in sicer v mesecu novembru in marcu.
