Glasbeniku, ki igra na trobento, rečemo trobentar ali trobentač.
Eden ključnih izumov, brez katerega si danes igranja na trobento ne moremo predstavljati, so ventili. Glasbeniku omogočajo igranje vseh tonov kromatične lestvice. Današnja kromatična trobenta ima tri ventile.
Tako kot ostali trobilni instrumenti, tudi trobenta pozna dušene tone. Dušilec ali sordino je narejen iz lepenke ali kovine. Tehnika igranja z dušilcem je največkrat v uporabi v jazzovskih skladbah, pojavlja pa se tudi v solo skladbah in orkestrski glasbi.
Na priljubljenost in razširjenost trobente so pomembno vplivali znani virtuozi, kot so Maurice Andre, Reinhold Friedrich, Louis Armstrong, Miles Davis, Wynton Marsalis in mnogi drugi, ki s svojimi koncerti in posnetki vzbujajo zanimanje za učenje tega inštrumenta.
Zgodovina trobenta
Že v pradavnini se je skoraj v vsaki civilizaciji našla cev, kost ali živalski rog, ki so jo naši predniki uporabili za trobilo. Zgodovinski viri razkrivajo, da so prve trobente nastale v starem Egiptu, kjer so jih uporabljali predvsem v vojaške in signalne namene. Ohranjeni sta dve trobenti iz 2. tisočletja pred našim štetjem, najdeni sta bili v Tutakamonovi grobnici. Instrumente, podobne trobenti, so uporabljali tudi Asirci in Judje, antični narodi pa so jih uporabljali kot ritualen ali ritmičen inštrument. Ti instrumenti so kot predhodniki današnje trobente imeli ravno cev, šele v 15. stoletju se je cev začela zavijati, najprej v obliki črke S, kasneje pa v krožni obliki, ki je podobna današnjemu instrumentu.
Glasbeniki v srednjem veku niso bili posebno spoštovani, za razliko od trobentačev, ki veljajo za prve uradno zaposlene glasbenike. Preživljali so se kot bojni znanilci na vojaških pohodih ali kot zabavljači za premožno gospodo, zato so posledično živeli na veliki nogi. Trobenta je omenjena v junaški pesnitvi Pesem o Rolandu iz 12. stoletja.
V baroku je trobenta zablestela z glasbo, ki so jo pisali zanjo Johann Sebastian Bach, George Frideric Händel in Georg Philipp Telemann. V obdobju klasike ji je Joseph Haydn posvetil Koncert za trobento v Es-duru. Trobentaču Antonu Widingerju pa je bila dodeljena čast za prvo izvedbo omenjenega koncerta leta 1800 na Dunaju. Znameniti koncert je še danes obvezna literatura na vseh orkestrskih avdicijah ter tekmovanjih.
V 19. stoletju je iznajdba ventilov omogočila igranje kromatike in s tem je trobenta potrdila svojo zvočnost. Veliki mojstri glasbe so ji namenjali vedno več pozornosti in jo enakovredno z drugimi inštrumenti uvrščali v svoje partiture.
Priporočljiva starost
Eden izmed ključnih dejavnikov za igranje trobente so zobje. Pomembno je, da ima otrok že stalne sprednje zobe. Priporočljiva starost za učenje trobente je od 9 do 12 let. Če so otrokovi zobje še v izraščanju ali ima premajhen razpon rok in prstov, mu svetujemo pouk kljunaste flavte za eno leto. V tem času otrok pridobi osnovno glasbeno znanje, spozna osnove preponskega dihanja, postavitev prstov in notni zapis. Vse to s pridom uporabimo in nadgradimo pri nadaljnjem pouku trobente.
Predmetnik
Trajanje programa
Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.
Učenje trobente traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Višja stopnja je namenjena učencem, ki imajo željo po nadaljnjem izobraževanju, a šolanja ne nadaljujejo na srednješolski stopnji.
Posebno talentirani učenci lahko opravijo preizkus nadarjenosti za srednjo šolo in svoje izobraževanje nadaljujejo na Umetniški gimnaziji Konservatorija, smer glasba.
Namen in cilji poučevanja
Z osvojenimi veščinami, znanjem in vztrajnostjo se učenci izoblikujejo v pozorne poslušalce ter zvesto publiko na koncertih.
Namen in cilji poučevanja so:
- prebujanje interesa za glasbo,
- spoznavanje osnovne tehnike in zakonitosti igranja na klavir,
- razvoj kognitivnih in fizičnih sposobnosti,
- razvoj motoričnih spretnosti,
- spodbujanje ustvarjalnosti in delovnih navad,
- utrjevanje koncentracije in glasbenega spomina,
- igranje v skupinah in različnih zasedbah,
- spodbujanje javnega nastopanja,
- spodbujanje socialne interakcije in empatije,
- igranje v skupinah in različnih zasedbah v šoli,
- oblikovanje odnosa do glasbe in s tem do splošne glasbene kulture.
Materialni stroški šolanja
Celoten prispevek je razdeljen na 8 enakih mesečnih obrokov.
Pouk 2x/teden po 30 minut: 45,00 eur/obrok
Pouk 2x/teden po 45 minut: 48,00 eur/obrok
Izposoja inštrumenta
Šola učencem začetnikom omogoča izposojo inštrumenta. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta.
Prispevek za izposojo inštrumenta na leto: 120,00 eur
Prispevek se poravna v dveh obrokih, in sicer v mesecu novembru in marcu.